LUCE: terasni nadstrešek s stekleno streho iz varnostnega stekla (2026)

Steklena streha nad teraso ima nekaj, česar nobena druga kritina ne doseže: skozi njo vidite nebo, oblake in krošnje dreves, svetloba v dnevni sobi za teraso pa ostane skoraj enaka kot prej. Ob steklu pa se vedno pojavijo ista vprašanja: ali je pod njim poleti vroče, kaj se zgodi ob toči, ali se ga sploh da očistiti in zakaj je toliko težje od polikarbonata.

LUCE je terasni nadstrešek D&Z Nadstreški s streho iz lepljenega varnostnega stekla (VSG 8 ali 10 mm, po želji tudi izolacijsko steklo) za terase globine do 4 m. Gre za naš nadstrešek TERRA s stekleno streho namesto polikarbonata, s čimer se spremenijo razpored krokev, teža in vzdrževanje.

V nadaljevanju razložimo, zakaj nad glavo spada samo lepljeno steklo, kaj o toči pravijo neodvisni preizkusi, kako zmanjšati vročino, koliko tehta steklena streha, kako jo čistiti brez madežev in kdaj je polikarbonat pametnejša izbira.

LUCE na kratko: kaj dobite

LUCE ima enako aluminijasto ogrodje kot naši ostali terasni nadstreški, razlika je v strehi. Profili so prašno barvani, standardno v štirih barvah: antracit RAL 7016 (mat struktura), rjava RAL 8017 (mat struktura), srebrna RAL 9006 in bela RAL 9010 (obe v sijaju). Druge barve RAL so na voljo po dogovoru.

• Kritina: lepljeno varnostno steklo VSG 8 mm (4.4.2) ali VSG 10 mm (5.5.2), po želji izolacijsko steklo debeline 32 mm. Izvedbe: prozorno, mlečno, sivo in zrcalno.
• Globina: do 4 m. Za globlje terase sta primernejša lažja polikarbonat ali kompozit (TERRA do 4,5 m, PIAZZA do 6,5 m).
• Širina: en modul do 7 m, širše izvedbe v več modulih.
• Naklon strehe: 5–10°. Če želite videz ravne strehe s skritim naklonom, je prava izbira PIANO.
• Odvodnjavanje: žleb je skrit v kapnem profilu in ima plastičen lovilec listja, odtok Ø 75 mm teče skozi steber. Sami izberete, ali voda teče v kanalizacijo ali na vrt.
• Pritrditev: vpeto v fasado (zadnji nosilec s kemičnimi sidri in navojnimi palicami, stebri samo spredaj, ob fasadi obroba namesto posega v fasado) ali samostoječe z lastnim zadnjim okvirjem.

VSG ali ESG: zakaj streha potrebuje lepljeno steklo

Varnostno steklo sta v resnici dve različni stvari, ki ju ljudje pogosto mešajo. Obe sta varnejši od navadnega okenskega stekla, a se ob lomu obnašata popolnoma drugače, kar je pri strehi nad glavo bistveno.

Kaljeno steklo (ESG)

Kaljeno steklo (nemško ESG, evropski standard EN 12150) nastane tako, da steklo segrejejo in ga hitro ohladijo. Površina je zato pod tlačno napetostjo in steklo je približno štirikrat trdnejše od navadnega. Ko poči, razpade na množico drobnih, topih koščkov. V steklenih vratih ali tuš kabini je to prednost, saj se ob koščkih ne porežete. Na strehi pa bi isti koščki padli na mizo in ljudi pod njo.

Kaljeno steklo lahko zelo redko poči tudi brez zunanjega vzroka, zaradi drobnih vključkov nikljevega sulfida, ki se s časom razširijo. Tudi to je razlog, da samo kaljeno steklo ne spada nad glavo.

Lepljeno varnostno steklo (VSG)

Lepljeno steklo (nemško VSG) je sestavljeno iz dveh ali več plošč stekla, med katerimi je prozorna folija iz polivinil butirala (PVB). Sklop stisnejo in v avtoklavu pod toploto in tlakom trajno zlepijo. Če plošča poči, ostanejo drobci prilepljeni na folijo, steklo dobi značilen vzorec pajkove mreže, plošča pa ostane v okvirju in ne pade dol. Iz istega razloga so iz lepljenega stekla vetrobranska stekla avtomobilov in strešna okna. Folija hkrati zadrži večino UV-sevanja in nekoliko zmanjša hrup.

Zato pravila v sosednjih državah za nadglavno zasteklitev zahtevajo lepljeno steklo. Nemški standard DIN 18008-2 na primer predpisuje VSG za vsako zasteklitev, ki je od navpičnice nagnjena za več kot 10°, kaljeno steklo samo pa ni dovoljeno. Pri izolacijskem steklu mora biti lepljena vsaj spodnja plošča.

Kaj pomenita oznaki 4.4.2 in 5.5.2

Oznaka opisuje sestavo stekla. Pri VSG 4.4.2 sta dve plošči debeline 4 mm, številka 2 pa pomeni dve plasti folije PVB po 0,38 mm, skupaj 0,76 mm. Skupna debelina je okoli 8,8 mm, zato tako steklo imenujemo VSG 8. VSG 5.5.2 ima dve plošči po 5 mm in enako folijo, skupaj okoli 10,8 mm (VSG 10). Debelejše steklo je bolj togo in prenese več, kar je pomembno pri večjih poljih in v snežnih območjih. Katero potrebujete, določimo pri tehničnem pregledu.

Standardi, ki jih je dobro poznati

• EN 12150: kaljeno varnostno steklo (ESG).
• EN ISO 12543 (prej EN 12543): lepljeno steklo in lepljeno varnostno steklo, definicije, sestavni deli in preizkusne metode.
• EN 14449: standard za izdelek lepljenega stekla v stavbah. Določa ocenjevanje skladnosti in tovarniško kontrolo proizvodnje, po njem steklo dobi oznako CE.

Ali steklo zdrži točo?

To je najpogostejše vprašanje o steklenih strehah in odgovor je za večino ljudi presenečenje: steklo je proti toči ena najodpornejših kritin. Švicarske kantonalne zavarovalnice stavb vodijo register odpornosti gradbenih elementov proti toči. Elemente uvrščajo v razrede od HW 1 do HW 5, pri čemer številka razreda pomeni premer ledenega zrna v centimetrih, ki ga element prenese brez škode. Za dobro zaščito priporočajo vsaj razred HW 3.

V smernicah registra piše, da so obsežni preizkusi inštituta EMPA pokazali, da stekla, razen žičnega, dosežejo razred HW 5. Tabela pokaže tudi, zakaj je razlika med razredi tako velika: zrno s premerom 5 cm udari s skoraj osemkrat večjo energijo kot zrno s premerom 3 cm.

Kljub temu moramo biti pošteni. Ekstremne nevihte, kakršne so zadnja leta prizadele tudi Slovenijo, lahko prinesejo še večja zrna. Ob takem udarcu lahko poči katerakoli kritina, tudi steklo. Pri lepljenem steklu je razlika ta, da počena plošča ostane v okvirju, pod streho ni drobcev, terasa pa je do zamenjave plošče še vedno pokrita. Počeno ploščo zamenjamo posamično, ne vse strehe. Ko se bliža nevihta, lahko spremljate ARSO, ki na spletni strani meteo.arso.gov.si objavlja sprotno verjetnost pojava toče po regijah. Za premično pohištvo in blazine je to dober opomnik, za stekleno streho pa vam ni treba skrbeti ob vsaki napovedi.

Ali je pod stekleno streho vroče?

Na forumih je to najpogostejša pritožba lastnikov steklenih nadstreškov: južna terasa s prozornim steklom je sredi poletnega dne lahko neprijetno vroča. To je res in o tem vam povemo vnaprej. Steklo prepušča sončno sevanje, del ga absorbira, segreje se in toploto oddaja navzdol. Pod streho je sicer nekoliko prijetneje kot na odprtem soncu, a bistveno manj kot pod neprosojno streho.

Kaj je g-vrednost

Koliko sončne energije steklo prepusti, pove g-vrednost oziroma faktor sončnega dobitka, število med 0 in 1. Vrednost 0,8 pomeni, da pride skozi steklo okoli 80 % sončne energije, neposredno ali kot toplota, ki jo steklo oddaja. Prozorno enojno lepljeno steklo ima visoko g-vrednost. Obarvana stekla in stekla s kovinskimi odbojnimi premazi jo lahko znižajo pod 0,5. Natančno vrednost za izbrano steklo navede proizvajalec stekla.

Katero steklo za katero teraso

• Prozorno: najlepši pogled na nebo in največ svetlobe. Najbolje deluje na severni, vzhodni ali deloma zasenčeni terasi in tam, kjer je za teraso prostor, ki potrebuje svetlobo.
• Mlečno: svetlobo razprši, odpravi bleščanje in ostre sence ter skrije umazanijo na strehi. Toplote ne zadrži bistveno več kot prozorno steklo, je pa občutek pod njim mehkejši.
• Sivo: deluje kot sončna očala, zmanjša svetlobo in del toplote, pogled skozi steklo pa ostane.
• Zrcalno (odbojno): največji del sončne energije odbije že na površini, zato je najprimernejše za odprte južne in zahodne terase.

Senčenje in zračenje

Izkušnje lastnikov se pri tem ujemajo. Senčilo nad steklom deluje bolje kot senčilo pod njim, saj sonce ustavi, preden se steklo segreje, pomembna pa je tudi plast zraka, ki odnaša toploto. Lepljenje izolacije neposredno na steklo, kar je nekdo na forumu resno predlagal, ni dobra ideja: steklo se pod njo neenakomerno segreva, kar lahko povzroči toplotne napetosti in lom.

Pri LUCE lahko sprednjo ali stransko stran zapremo s fiksnimi senčili ali lamelnimi stenami, ki ustavijo nizko popoldansko sonce. Stropni ventilator s šestimi hitrostmi pod streho premika zrak in občutno zmanjša občutek vročine. Najpomembnejše pa je, da prostor ostane odprt. Pod steklom s popolnoma zaprtimi stranicami se poleti ustvari učinek rastlinjaka, zato steklene stene v vročih dneh odprite. Če želite pod streho uravnavati sonce kot žaluzije, je primernejša bioklimatska pergola z vrtljivimi lamelami, ki jih najdete na naši sestrski strani dz-pergola.si.

Teža, konstrukcija in sneg

Steklo je težko. VSG 5.5.2 tehta okoli 27 kg/m², VSG 4.4.2 okoli 20 kg/m². Komorni polikarbonat 16 mm tehta okoli 2,7 kg/m². Pri strehi velikosti 3 × 4 m to pomeni približno 320 kg stekla v primerjavi s približno 32 kg polikarbonata, še preden pade prvi sneg.

Zato se LUCE konstrukcijsko razlikuje od polikarbonatne izvedbe:

• Ožje polje med krokvami: steklo vedno leži na polju širine 500–650 mm. Krokev je zato več, kar pod streho daje lep, enakomeren ritem.
• Največja globina 4 m: daljše krokve bi pri teži stekla potrebovale prevelike profile, zato steklo omejimo na 4 m globine.
• Razpon med stebri: do 3,5 m brez ojačitvenega spodnjega profila in do 4,5 m z njim. Spodnji profil je obvezen od 3. snežne cone naprej in pri samostoječih izvedbah.
• Temelji: standardno betonske pete 30 × 30 cm, globoke 75 cm (pod globino zmrzovanja). Končne mere določimo pri izmeri.
• Pritrditev v fasado: ker zadnji nosilec nosi polovico teže strehe, pri ogledu preverimo, v kakšen zid in skozi kakšno izolacijo sidramo.

Koliko snega prenese steklena streha

V preglednicah proizvajalcev stekla VSG 5.5.2 na polju širine 650 mm, podprto na dveh straneh, prenese okvirno 150–200 kg/m². Za celoten nadstrešek LUCE proizvajalec navaja modelno vrednost obremenitve strehe do 140 kg/m² in odpornost proti vetru 24–28 m/s. Za primerjavo: računska obtežba snega na ravni ali rahlo nagnjeni strehi po standardu SIST EN 1991-1-3 z nacionalnim dodatkom (Evrokod 1) znaša zaokroženo okoli 110 kg/m² v Posavju, na Dolenjskem in v nižinskem delu Štajerske, okoli 120 kg/m² v Ljubljani, 150–250 kg/m² v gorenjskih dolinah, v alpskem svetu in višjih legah pa 300 kg/m² in več.

Pomembno: navedene vrednosti so zgolj informativne in jih ni mogoče razumeti kot zagotovljene lastnosti. Vsak nadstrešek izračunamo posebej za zunanje pogoje na vaši lokaciji: snežno cono in nadmorsko višino, izpostavljenost vetru, velikost in razpone, izbrano kritino in način sidranja. Natančno nosilnost vašega nadstreška navedemo v ponudbi skupaj s statičnim izračunom.

Steklo je togo. Pod snegom se ne upogne kot polikarbonat, zato je pomembno, da je izračun narejen pravilno, potem pa streha ne potrebuje skrbi. Pri izdatnem sneženju težak sneg odstranite z mehko metlo ali teleskopskim strgalom za sneg s tal ali z lestve, ki ni naslonjena na streho. Na stekleno streho nikoli ne stopite, saj ni pohodna.

Čiščenje, kondenz in hrup

Steklo ne porumeni, ne postane krhko in se ne opraska. Življenjska doba strehe je informativno 30 let in več, kar je dvakrat ali trikrat več kot pri polikarbonatu. Ima pa eno lastnost, ki jo kupci opazijo šele po prvi pomladi: na prozornem steklu se vidi vsak listek, prah in posušena kapljica.

Zakaj se na steklu vidijo madeži

Pri naklonu 5–10° deževnica odteka počasneje kot pri strmi strehi. V plitvih kotanjah in ob spodnjem robu ostanejo tanke plasti vode, ki izhlapijo in za seboj pustijo prah, cvetni prah in minerale. Na prozornem steklu so ti robovi vidni s spodnje strani, na mlečnem precej manj. Pod drevesi, s katerih padajo listje, smola in cvetni prah, se streha umaže hitreje.

Kako očistiti stekleno streho

1. Vsaj dvakrat na leto, najbolje spomladi po cvetenju in jeseni po odpadanju listja, ob tem pa preverite še žleb in lovilec listja.
2. Uporabite teleskopsko palico z mehko krtačo ali gobo in delajte s tal ali z lestve, postavljene ob strani. Na streho ne stopajte in lestve ne naslanjajte na steklo.
3. Uporabite vodo z blagim čistilom za steklo. Abrazivna sredstva, jeklena volna in agresivna topila niso primerni, saj lahko poškodujejo tesnila in prašni premaz profilov.
4. Visokotlačni čistilnik uporabite samo na nizkem tlaku in na razdalji, nikoli s curkom neposredno v tesnila ob robovih stekla.
5. Na koncu splaknite z mehko ali demineralizirano vodo. Voda iz vodovoda je v večjem delu Slovenije trda, in kot pojasnjuje NIJZ, trdoto povzročajo kalcijevi in magnezijevi karbonati, ki ob sušenju puščajo bele obrobe vodnega kamna. Na steklu to pomeni madeže, ki jih je najlaže preprečiti z zadnjim izpiranjem z mehko vodo ali s strgalom za okna.

Tako imenovani samočistilni premazi za delovanje potrebujejo sonce, veliko dežja in strmino, zato je njihov učinek pri majhnem naklonu terasne strehe omejen. Rednega čiščenja ne nadomestijo.

Kondenz pod streho

Enojno steklo se ob jasnih nočeh spomladi in jeseni ohladi bolj kot zrak pod njim. Ko temperatura stekla pade pod rosišče zraka, se na spodnji strani nabere rosa, enako kot na avtomobilu zjutraj. Pri odprtem nadstrešku je kondenza malo in hitro izgine. Več ga je, ko teraso zaprete s steklenimi stenami in je v prostoru veliko vlage, na primer zaradi rastlin, sušenja perila, kuhanja ali žara pod streho. Pomagajo zračenje, odprte stene čez dan in izolacijsko steklo debeline 32 mm, katerega notranja plošča ostane toplejša. Pri popolnoma odprtem nadstrešku izolacijsko steklo navadno ni potrebno.

Ali je steklena streha glasna ob dežju?

Dež na steklu se sliši, a bolj zamolklo in tiše kot na polikarbonatu, kjer kapljice bobnijo po tankih stenah. Težka plošča stekla in folija PVB zvok dobro dušita.

Steklo ali polikarbonat: ali se steklena streha splača?

Odločitev je predvsem v tem, kaj vam je pomembnejše: videz in trajnost ali nižja začetna naložba in manj vzdrževanja.

Steklo izberite, ko je terasa podaljšek bivalnega prostora, ki ga gledate vsak dan, ko imate radi čist arhitekturni videz in ko želite streho, ki bo čez dvajset let videti enako kot danes. Zelo dobro se obnese tudi na severnih in vzhodnih terasah, kjer polikarbonat po nepotrebnem vzame svetlobo.

Polikarbonat izberite, ko je terasa globlja od 4 m, ko je na izrazito sončni južni strani in želite razpršeno svetlobo brez dodatnih senčil, ko streho prekrivajo drevesa ali ko je proračun pomemben dejavnik. Vse kritine na enem mestu primerjamo na strani terasni nadstreški.

Steklena streha in steklene stene

LUCE je najpogostejša osnova za teraso, zaprto s steklom. Zastekljen prostor je zaščiten pred vetrom in dežjem, pogled pa ostane odprt na vse strani. Na voljo sta dva sistema.

Okvirna drsna zasteklitev

Krila iz varnostnega stekla debeline 6 mm (ali izolacijskega stekla) v aluminijastih okvirjih drsijo po vodilih. Visoka so do 2,3 m, po dogovoru do 2,6 m, z ročnim ali avtomatskim pomikom in možnostjo zaklepanja. Okvirji so v barvi konstrukcije, zato zasteklitev deluje kot del nadstreška.

Brezokvirna zasteklitev

Plošče iz kaljenega stekla debeline 10 mm brez navpičnih okvirjev drsijo in se zložijo ob stran. Visoke so do 2,6 m, en segment pa je lahko dolg do 7 m. Pogled je skoraj neprekinjen, vodila imajo vgrajeno odvodnjavanje. Pošteno povemo: spodnja vodila so eloksirana in jih ni mogoče barvati, zato so tudi pri antracitni konstrukciji v naravni aluminijasti barvi. Večini ljudi to ne moti, saj so vodila nizka in ob tleh, a je bolje, da to veste pred odločitvijo.

Pri obeh sistemih velja enako kot za streho: zastekljen nadstrešek ni zimski vrt in ne dnevna soba. Med krili so reže, ob močnem vetru z dežjem lahko voda pride noter, prostor pa ni toplotno izoliran. Je pa odličen za dolgo pomlad in jesen. Z infrardečim grelcem moči 2400 W, ki ga upravljate prek Wi-Fi ali daljinca, je pod njim prijetno tudi na hladen oktobrski večer.

Od povpraševanja do montaže

Postopek je enak kot pri drugih terasnih nadstreških, pri steklu pa je več tehničnega preverjanja:

1. Povpraševanje: pošljete okvirne mere terase in fotografijo fasade. Povejte nam, kam je terasa obrnjena in ali so nad njo drevesa, saj to vpliva na izbiro stekla.
2. Izmera na terenu: izmerimo prostor, preverimo fasado in podlago, določimo naklon, mesto stebrov in odtoka.
3. Tehnični pregled: preverimo razpone, potrebne ojačitve, debelino stekla in snežno cono vaše lokacije. Šele nato pripravimo končno ponudbo s statičnim izračunom.
4. Proizvodnja: profile izdelamo po vaši meri in v izbrani barvi, steklo pa se reže in lepi po meri vsakega polja.
5. Montaža in predaja: postavimo konstrukcijo, steklo položimo s tesnili in ga pritrdimo, preverimo odvodnjavanje ter vam razložimo vzdrževanje.

Od potrditve do montaže mine običajno 6–8 tednov, tudi kadar so del naročila steklene stene ali senčila.

Pred naročilom preverite še, ali za nadstrešek potrebujete dovoljenje. Odgovor je odvisen od velikosti, lege in namena objekta, podrobno pa ga razlagamo v vodiču Gradbeno dovoljenje za nadstrešek. Ko imate okvirne mere, nam jih pošljite prek obrazca Zahtevaj ponudbo.